Dragi obiskovalci!
Veseli me, da vas lahko pozdravim na spletnih straneh veleposlaništva Republike Slovenije v Haagu.
Nizozemska je v Sloveniji dobro poznana. Kot otroci smo v slovenskih Alpah in na jadranski obali srečevali nizozemske turiste – ti so v zadnjih letih spet med najštevilčnejšimi občudovalci Slovenije. Poznali smo Philipsove izdelke in bogastvo nizozemske civilne družbe, občudovali deželo cvetja, sirarstva in cokel.
V nizozemskem grbu je zapisano geslo »Je maintiendrai« oz. v nizozemščini »Ik zal handhaven«. Na slovenski kovanec za 1 evro smo – zanimivo – zapisali pomensko enako geslo »Stati inu obstati« - to je geslo Primoža Trubarja.
Slovenija in Nizozemska v zgodovini sicer nista imeli tesnih vezi, kar je zaradi oddaljenosti tudi razumljivo. Zato sem bil toliko bolj vesel drobnega, pa vendar pomembnega odkritja družine iz bližine Sevnice, ki je med drugo svetovno vojno nudila kruh in streho nad glavo trem mladim nizozemskim fantom, ki so jih nacisti prisilno mobilizirali za vzdrževalna dela na železnici v okupirani Sloveniji. Ganljivo je brati skoraj petdeset let stara pisma, v katerih se Herman, Jan in Wieb zahvaljujejo družini iz majhne slovenske vasi z zanimivim imenom Drožanje.
In da ne bi govorili le o preteklosti: izredno sem vesel dobrega gospodarskega sodelovanja med državama, zanimanja slovenskih študentov za študij na Nizozemskem (če ste med bralci, se nam oglasite!), prevodov del nizozemskih avtorjev v slovenščino, pa tudi npr. nastajajočega slovenskega lektorata na univerzi v Leidenu. Znani prekmurski podjetnik je – verjetno po nizozemskem zgledu – postal zelo uspešen gojitelj cvetja in celo eksotičnega sadja v rastlinjaku. Prav tako v Prekmurju sem naletel na Nizozemca, sina slovenske matere, izseljenke na Nizozemsko, ki si je izbranko poiskal kot oče v Prekmurju in tam živi in dela! Slovenska študentka je na Nizozemskem pridobila licenco za ples na invalidskih vozičkih. Ena izmed nizozemskih senatork je po očetu Slovenka. Gotovo bi se našel še kak zanimiv primer.
Slovenska skupnost na Nizozemskem, katere korenine segajo v čase, ko so si Slovenci tu iskali delo kot rudarji, je danes cenjena in spoštovana, še posebej v pokrajini Limburg, kjer je v vrste svojih organizacij pritegnila celo čisto »prave« Nizozemce.
Poleg dvostranskih odnosov zelo pomembno področje delovanja veleposlaništva predstavljajo stiki z mednarodnimi organizacijami, ki imajo sedež v Haagu in drugod na Nizozemskem in so za Slovenijo prav tako zelo pomembni: Meddržavno sodišče, Mednarodno kazensko sodišče, Organizacija za prepoved kemičnega orožja, EUROPOL, EUROJUST, Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo, Evropski patentni urad, Evropska vesoljska agencija itd.
Sem tretji slovenski veleposlanik na Nizozemskem – pred menoj sta to delo opravljala dr. Boris Frlec in dr. Tea Petrin, Slovenec pa je bil tudi zadnji jugoslovanski veleposlanik v Haagu, dr. Borut Bohte. In hkrati sem prvi, ki je na Nizozemsko pripotoval ne da mi bilo potrebno pokazati potni list ali zamenjati denar, saj je Slovenija medtem postala članica take evro-skupine kot Schengenskega območja.
Dovolj razlogov, da smo tudi na Nizozemskem ponosni, da prihajamo iz Slovenije.
Z veseljem bom storil vse v svoji moči, da podprem nove pobude za sodelovanje, ki jih boste obiskovalci teh strani naslovili na veleposlaništvo.
Lep pozdrav!
Leon Marc, Veleposlanik